Step 1 - Theme Options
To begin customizing your site go to Appearance -> Customizer and select Theme Options. Here's you'll find custom options to help build your site.
Kopalne kadi niso le kos opreme, so kotiček miru
Ko sva prenavljala kopalnico, sem vedela eno stvar: hočem kopalne kadi. Vsi so mi svetovali, naj raje izbereva tuš, ker je bolj praktičen, manjša poraba vode, hitrejše čiščenje… ampak jaz sem si želela kopalne kadi. Ne zato, ker bi se vsak dan kopala, ampak ker sem imela z njimi poseben odnos še iz otroštva.
Spomnim se, kako sem kot majhna deklica ure preživela v kopalni kadi pri babici. Voda je bila vedno topla, dišala je po kamilicah ali sivki, babica pa je imela navado, da mi je med kopeljo pripovedovala zgodbe. Kopalne kadi so zame predstavljale varen prostor, kjer sem lahko sanjarila, se sprostila, in bila samo jaz.
Ko sva v novem stanovanju iskala pravo kad, sem postala skoraj obsedena z oblikami, materiali in dimenzijami. Nisem hotela preveč moderne kadi s sto funkcijami, želela sem preprosto, lepo kad, v katero se bom lahko ulegla in pozabila na skrbi. Po nekaj tednih iskanja sem jo našla. Prostorna, z zaobljenimi robovi, bela. Nikoli si nisem mislila, da bom tako navdušena nad kopalno kadjo, a bila je točno to, kar sem potrebovala.
Prva kopel v novi kopalni kadi je bila nekaj posebnega. Vzela sem si čas, prižgala sveče, dodala sol in nekaj kapljic eteričnega olja. Tisti občutek, ko se telo potopi v toplo vodo, ko se glava spočije in misli utihnejo… to je bil zame luksuz.
Ne kopam se vsak dan, včasih celo več tednov ne. Ampak vedeti, da so kopalne kadi tam, da si lahko vzamem trenutek samo zase, je neprecenljivo.
In kljub vsem mnenjem o tem, kaj je praktično in kaj ne, vem, da sem se odločila prav. Kad ni le kos opreme, je moj kotiček miru. In vsakemu, ki dvomi, bi rekla: privošči si kad, če ti srce to želi.
Zanimivo je, kako tako preprost element v domu lahko vpliva na počutje. Kad me spomni, da si smem vzeti čas zase, brez občutka krivde. V svetu, ki nas žene naprej, mi daje prostor, kjer lahko preprosto obstajam.…
Ugotovila sem, da so kuhinje srce doma.
Kuhinje so mi že od nekdaj predstavljale nekaj več kot le prostor za kuhanje. Spominjam se, kako sem kot otrok sedela na pultu v babičini kuhinji, medtem ko je pripravljala juho in pripovedovala zgodbe iz svojega otroštva. Tam je vedno dišalo po sveže pečenem kruhu, na radiu je tiho igrala glasba, in nekako se je zdelo, da se v tisti kuhinji čas ustavi.
Kasneje, ko sem se preselila v svoje prvo stanovanje, je bila kuhinja prva stvar, ki sem jo hotela urediti po svoje. Nisem imela veliko prostora, a sem si želela, da bo to kotiček, kjer se bom dobro počutila. Ne samo jaz, tudi prijatelji, ki pridejo na obisk. Ugotovila sem, da so kuhinje srce doma. Tam se dogajajo najlepši pogovori, tam se rojevajo ideje, tolažbe in seveda, okusni obroki.
Kuhanje me je začelo zares veseliti šele, ko sem dojela, da ni treba vedno slediti receptom do pike natančno. Včasih sem se držala navodil in bila razočarana, če končni rezultat ni bil popoln. Zdaj pa se kuhanja lotevam bolj sproščeno, kot ustvarjanja… iz tega, kar imam, naredim nekaj, kar diši po domu. In prav kuhinje so postale moje platno.
Ena mojih najlepših izkušenj s kuhinjo je bila, ko sem z mamo skupaj kuhala za večje družinsko praznovanje. Bili sva utrujeni, zmedeni, vsaka je imela svojo idejo, ampak na koncu je vse uspelo. Smeh, pospravljanje, prva kavica po postrežbi,… vse to se je zgodilo v kuhinji.
Zame kuhinje niso le prostori s štedilnikom in omaricami. So prostori, kjer se gradi bližina. Vsaka kuhinja, v kateri sem kdaj kuhala, je pustila pečat v meni in verjamem, da sem tudi jaz v njej pustila del sebe.
Danes, ko vstopim v novo kuhinjo, naj bo to pri prijateljih, na potovanju ali v novem domu, najprej opazim detajle: vonj, svetlobo, zvoke. Kuhinje mi povedo več o človeku kot katerikoli drug prostor. In prav v tem je njihova tiha, a močna čarobnost.…
Ugotovila sem, da so kuhinje srce doma.
Kuhinje so mi že od nekdaj predstavljale nekaj več kot le prostor za kuhanje. Spominjam se, kako sem kot otrok sedela na pultu v babičini kuhinji, medtem ko je pripravljala juho in pripovedovala zgodbe iz svojega otroštva. Tam je vedno dišalo po sveže pečenem kruhu, na radiu je tiho igrala glasba, in nekako se je zdelo, da se v tisti kuhinji čas ustavi.
Kasneje, ko sem se preselila v svoje prvo stanovanje, je bila kuhinja prva stvar, ki sem jo hotela urediti po svoje. Nisem imela veliko prostora, a sem si želela, da bo to kotiček, kjer se bom dobro počutila. Ne samo jaz, tudi prijatelji, ki pridejo na obisk. Ugotovila sem, da so kuhinje srce doma. Tam se dogajajo najlepši pogovori, tam se rojevajo ideje, tolažbe in seveda, okusni obroki.
Kuhanje me je začelo zares veseliti šele, ko sem dojela, da ni treba vedno slediti receptom do pike natančno. Včasih sem se držala navodil in bila razočarana, če končni rezultat ni bil popoln. Zdaj pa se kuhanja lotevam bolj sproščeno, kot ustvarjanja… iz tega, kar imam, naredim nekaj, kar diši po domu. In prav kuhinje so postale moje platno.
Ena mojih najlepših izkušenj s kuhinjo je bila, ko sem z mamo skupaj kuhala za večje družinsko praznovanje. Bili sva utrujeni, zmedeni, vsaka je imela svojo idejo, ampak na koncu je vse uspelo. Smeh, pospravljanje, prva kavica po postrežbi,… vse to se je zgodilo v kuhinji.
Zame kuhinje niso le prostori s štedilnikom in omaricami. So prostori, kjer se gradi bližina. Vsaka kuhinja, v kateri sem kdaj kuhala, je pustila pečat v meni in verjamem, da sem tudi jaz v njej pustila del sebe.
Danes, ko vstopim v novo kuhinjo, naj bo to pri prijateljih, na potovanju ali v novem domu, najprej opazim detajle: vonj, svetlobo, zvoke. Kuhinje mi povedo več o človeku kot katerikoli drug prostor. In prav v tem je njihova tiha, a močna čarobnost.…
Mini bager mi je prišel prav pri delu doma
Doma me je čakalo manjše gradbeno delo na domačem dvorišču. Pri temu pa me je čakalo kar nekaj kopanja. Zaradi tega pa sem si želel priskrbeti kakšen pripomoček, oziroma orodje, kajti za ročno kopanje sem vedel, da bom porabil kar nekaj časa, ter bo to zelo zamudno in pa naporno. Zato pa sem se odločil, da bi mi tukaj lahko prišel prav kakšen mini bager.
Tedaj pa sem moral malo premisliti, kaj sploh rabim in kje to dobiti. Vedel sem namreč da se nakup ne bo splačal, kajti to bo pripomoček, ki ga bom res potreboval samo sedaj, za ta projekt. Ko pa sem približno vedel kako močan pripomoček rabim, torej mini bager, pa sem začel iskati kakšne opcije za najem. Tedaj pa sem se spomnil, da ima moj zelo dober prijatelj svoje gradbeno podjetje. Zato pa sem pomislil na to, da bi mi ga lahko morda posodil kar on.
Zato pa sem ga kontaktiral, ter ga malo vprašal, če bi si lahko morda sposodil kakšen podoben pripomoček. Na srečo pa je takšen bager imel, ter ga takrat v podjetju niso potrebovali, tako da mi ga je lahko brez težav posodil. Vprašal sem ga še, če bi bilo to primerno za delo, ki ga moram opraviti, na kar pa je potrdil. Tedaj pa mi je še v parih minutah razložil, kako ta deluje, ter mi pokazal vse različne funkcije in krmiljenje.
Tedaj, ko pa sem si sposodil mini bager, pa sem se lahko končno lotil dela. S tistim kopanjem pa sem nato res lahko končal že v slabih dveh dneh, kar pa je bilo zelo hitro. Tako mi je mini bager, ki sem si ga sposodil, res zelo pomagal, ter mi omogočil opraviti to delo zelo hitro. Po tem ko pa sem ga vrnil, pa sem se lahko še lotil preostanka dela. …
Mini bager mi je prišel prav pri delu doma
Doma me je čakalo manjše gradbeno delo na domačem dvorišču. Pri temu pa me je čakalo kar nekaj kopanja. Zaradi tega pa sem si želel priskrbeti kakšen pripomoček, oziroma orodje, kajti za ročno kopanje sem vedel, da bom porabil kar nekaj časa, ter bo to zelo zamudno in pa naporno. Zato pa sem se odločil, da bi mi tukaj lahko prišel prav kakšen mini bager.
Tedaj pa sem moral malo premisliti, kaj sploh rabim in kje to dobiti. Vedel sem namreč da se nakup ne bo splačal, kajti to bo pripomoček, ki ga bom res potreboval samo sedaj, za ta projekt. Ko pa sem približno vedel kako močan pripomoček rabim, torej mini bager, pa sem začel iskati kakšne opcije za najem. Tedaj pa sem se spomnil, da ima moj zelo dober prijatelj svoje gradbeno podjetje. Zato pa sem pomislil na to, da bi mi ga lahko morda posodil kar on.
Zato pa sem ga kontaktiral, ter ga malo vprašal, če bi si lahko morda sposodil kakšen podoben pripomoček. Na srečo pa je takšen bager imel, ter ga takrat v podjetju niso potrebovali, tako da mi ga je lahko brez težav posodil. Vprašal sem ga še, če bi bilo to primerno za delo, ki ga moram opraviti, na kar pa je potrdil. Tedaj pa mi je še v parih minutah razložil, kako ta deluje, ter mi pokazal vse različne funkcije in krmiljenje.
Tedaj, ko pa sem si sposodil mini bager, pa sem se lahko končno lotil dela. S tistim kopanjem pa sem nato res lahko končal že v slabih dveh dneh, kar pa je bilo zelo hitro. Tako mi je mini bager, ki sem si ga sposodil, res zelo pomagal, ter mi omogočil opraviti to delo zelo hitro. Po tem ko pa sem ga vrnil, pa sem se lahko še lotil preostanka dela. …
Fizioterapija Obala reši marsikateri problem
Nekaj let nazaj sem res konstantno tekla in to je bil šport, v katerem sem uživala. Sem bila res ena izmed redkih ljudi, ki uživa v teku in se res sprosti. Dejstvo pa je, da sem tudi na začetku sama imela veliko problemov, saj enostavno nisem marala teči, ampak sem vedela, da je to nekaj zelo dobrega za moje telo. Trajalo je kar nekaj let, preden sem se navadila na to rutino in res začela oboževati ta šport. Dejstvo pa je, da se pri vsakem športu lahko zgodi tudi kakšno poškodba, ki ti onemogoči. To, da bi nadaljeval s tem športom. To se je zgodilo tudi pri meni. Dejstvo je, da nikoli nisem tekla zaradi kogarkoli drugega. To sem počela izključno samo zase. Tek je bil res nekaj, kar mi je pomagalo veliko pri stresu in pri drugih problemih. Potem pa sem se kar naenkrat poškodovala in nisem vedela, kaj narediti, saj tek enostavno ni bil več mogoč zame. Vsakič ko sem šla teči po tej poškodbi, me je kolk res močno bolel. Začela sem brskati po spletu in iskati solucije in našla sem fizioterapija Obala. Fizioterapija Obala je bila tista, ki je meni pomagala pri tej poškodbi in sem končno počasi prihajala nazaj k sebi. Fizioterapija Obala je definitivno nekaj, kar si bom zapomnila do konca življenja in vem, da se na njih lahko zanesem kadarkoli.
Bili so zelo prijazni in res so poskrbeli za moje telo in za mene na splošno. Konstantno so se z mano pogovarjali ter me spraševali, kje točno me boli in kaj točno čutim ob določenih gibih. Samo na tak način so potem točno vedeli, kaj narediti in kako to spremeniti oziroma popraviti. Bila sem res zelo vesela, saj sem končno lahko spet začela teči normalno, brez kakršnih koli bolečin. Začela sem res počasi, ampak sčasoma sem spet lahko stopnjevala in prišla nazaj na zeleno vejo.…
Fizioterapija Obala reši marsikateri problem
Nekaj let nazaj sem res konstantno tekla in to je bil šport, v katerem sem uživala. Sem bila res ena izmed redkih ljudi, ki uživa v teku in se res sprosti. Dejstvo pa je, da sem tudi na začetku sama imela veliko problemov, saj enostavno nisem marala teči, ampak sem vedela, da je to nekaj zelo dobrega za moje telo. Trajalo je kar nekaj let, preden sem se navadila na to rutino in res začela oboževati ta šport. Dejstvo pa je, da se pri vsakem športu lahko zgodi tudi kakšno poškodba, ki ti onemogoči. To, da bi nadaljeval s tem športom. To se je zgodilo tudi pri meni. Dejstvo je, da nikoli nisem tekla zaradi kogarkoli drugega. To sem počela izključno samo zase. Tek je bil res nekaj, kar mi je pomagalo veliko pri stresu in pri drugih problemih. Potem pa sem se kar naenkrat poškodovala in nisem vedela, kaj narediti, saj tek enostavno ni bil več mogoč zame. Vsakič ko sem šla teči po tej poškodbi, me je kolk res močno bolel. Začela sem brskati po spletu in iskati solucije in našla sem fizioterapija Obala. Fizioterapija Obala je bila tista, ki je meni pomagala pri tej poškodbi in sem končno počasi prihajala nazaj k sebi. Fizioterapija Obala je definitivno nekaj, kar si bom zapomnila do konca življenja in vem, da se na njih lahko zanesem kadarkoli.
Bili so zelo prijazni in res so poskrbeli za moje telo in za mene na splošno. Konstantno so se z mano pogovarjali ter me spraševali, kje točno me boli in kaj točno čutim ob določenih gibih. Samo na tak način so potem točno vedeli, kaj narediti in kako to spremeniti oziroma popraviti. Bila sem res zelo vesela, saj sem končno lahko spet začela teči normalno, brez kakršnih koli bolečin. Začela sem res počasi, ampak sčasoma sem spet lahko stopnjevala in prišla nazaj na zeleno vejo.…
Ali je industrija 4.0 prihodnost, ki je že tu?
Predstavljajte si tovarno, kjer stroji delujejo skoraj samostojno, roboti in ljudje sodelujejo, podatki pa v realnem času optimizirajo proizvodnjo.
To ni več znanstvena fantastika, to je resničnost z imenom industrija 4.0, četrta industrijska revolucija, ki spreminja naš svet dosti hitreje kot si predstavljamo. O tem sem prvič slišal pri pouku tehnike, ko nam je učitelj razlagal o tem, kako se proizvodnja razvija s pomočjo umetne inteligence in avtomatizacije. Govoril je o pametnih tovarnah, ki so povezane v omrežje in se same prilagajajo, da delujejo bolj učinkovito. Hkrati sem bil navdušen in presenečen. To je bila prihodnost, ki sem si jo vedno predstavljal. Tudi zaradi filmov. Pa sem malo pobrskal po netu. Spoznal sem, da se industrija 4.0 opira na različne tehnologije. Roboti, strojno učenje, obdelava velikih količin podatkov, 3d tiskanje in virtualna resničnost. Vse to omogoča hitrejšo in bolj prilagodljivo proizvodnjo. Primer je jasen, recimo v avtomobilski industriji lahko danes tovarne izdelujejo vozila po meri, saj pametni stroji natančno vedo kakšne dele potrebujejo in kako jih sestaviti brez zamud ali napak. Sem vprašal še očeta, ki dela v proizvodnji, kako industrija 4.0 vpliva nanj. Povedal mi je, da njihov sistem zdaj samodejno spremlja stanje strojev in jih opozori še preden pride do napake, kar pomeni manj prekinitev, manj stroškov in hitrejše delo. Zanimivo, tehnologija ne le, da izboljšuje proizvodnjo, ampak tudi zmanjšuje napake in izgube.
Pa vendar, a so vsi ti napredki vedno pozitivni? Nekateri pravijo, da bodo roboti nadomestili delovan mesta. Naš učitelj pa nam je pojasnil, da industrija 4.0 ne pomeni konca dela za ljudi, pomeni le, da se bodo poklici spremenili. Delavci bodo morali pridobiti nove digitalna znanja, da bodo lahko nadzirali in upravljali te pametne sisteme. Ko sem zaprl računalnik po dolgem popoldnevu raziskovanja sem bil navdušen nad tem, kako se svet spreminja in da industrija 4.0 ni nekaj oddaljenega.
Pa vendar, do katere meje bo šla? Kot v filmu Terminator?…
Montažni Intex bazeni so pričarali pravo oazo miru
Pri letošnjem načrtovanju smučarskih počitnic smo zadeli v polno z rezervacijo še na tako znane alpske koče. Po dolgem in napornem smučanju na zasneženih pobočjih nas je vsako večer čakalo sproščanje in zabava.
Neverjetno, v najeti alpski koči so bili v kletnih prostorih po celotni površini postavljeni montažni Intex bazeni. Ko smo prvo večer vstopili v te kletne prostore nam je kar zastal dih. Čista sprostitev, zabava, romantika. Veliki Intex bazeni so bili polni tople vode, obkroženi z udobnimi ležalniki in majhnimi mizami. Mesto, kjer so bazeni stali pa je imel čudovit pogled na zasneženo pokrajino skozi velike steklene stene, ki se je raztezala po celotni širini prostora. Vse je bilo urejeno tako, da smo lahko uživali v obeh svetovih, topli vodi, ki je nežno brbotala iz masažnih šob in snežnem svetu zunaj. Po dolgem smučarskem dnevu je bil vstop v prostor z Intex bazeni pravi balzam za naša telesa. Topla voda je sprostila naše napete in utrujene mišice, po katerih smo čutili prijetno utrujenost, hkrati pa so nas pomirili mehurčki masažnih šob. V bazenih smo uživali vse do poznih večernih ur, si izmenjevali smešne zgodbe in dogodivščine s smučanja, v bistvu preprosto uživali v tišini spokojne narave, medtem, ko so nas snežinke nežno opazovale skozi okna. Fantastično. Sredi zime, ko se je zunaj temperatura spustila tudi do minus 15 stopinj, smo lahko uživali v topli vodi.
Intex bazeni so postali naša majhna oaza miru in užitkov, kjer smo si lahko napolnili baterije za naslednji dan smučanja. Še, ko je ura že odbila polnoč smo se stežka odločali ali naj ostanemo še v bazenih ali se umaknemo v sobe počivat pred novim dnevom smučanja, pa čeprav smo vedeli, da bomo naslednji dan znova našli mir v bazenih, naši skrivni točki sprostitve. Tako je bilo dan za dnem, dokler ni minilo čudovitih deset dni in smo se morali vrniti v kruto realnost življenja.…
Montažni Intex bazeni so pričarali pravo oazo miru
Pri letošnjem načrtovanju smučarskih počitnic smo zadeli v polno z rezervacijo še na tako znane alpske koče. Po dolgem in napornem smučanju na zasneženih pobočjih nas je vsako večer čakalo sproščanje in zabava.
Neverjetno, v najeti alpski koči so bili v kletnih prostorih po celotni površini postavljeni montažni Intex bazeni. Ko smo prvo večer vstopili v te kletne prostore nam je kar zastal dih. Čista sprostitev, zabava, romantika. Veliki Intex bazeni so bili polni tople vode, obkroženi z udobnimi ležalniki in majhnimi mizami. Mesto, kjer so bazeni stali pa je imel čudovit pogled na zasneženo pokrajino skozi velike steklene stene, ki se je raztezala po celotni širini prostora. Vse je bilo urejeno tako, da smo lahko uživali v obeh svetovih, topli vodi, ki je nežno brbotala iz masažnih šob in snežnem svetu zunaj. Po dolgem smučarskem dnevu je bil vstop v prostor z Intex bazeni pravi balzam za naša telesa. Topla voda je sprostila naše napete in utrujene mišice, po katerih smo čutili prijetno utrujenost, hkrati pa so nas pomirili mehurčki masažnih šob. V bazenih smo uživali vse do poznih večernih ur, si izmenjevali smešne zgodbe in dogodivščine s smučanja, v bistvu preprosto uživali v tišini spokojne narave, medtem, ko so nas snežinke nežno opazovale skozi okna. Fantastično. Sredi zime, ko se je zunaj temperatura spustila tudi do minus 15 stopinj, smo lahko uživali v topli vodi.
Intex bazeni so postali naša majhna oaza miru in užitkov, kjer smo si lahko napolnili baterije za naslednji dan smučanja. Še, ko je ura že odbila polnoč smo se stežka odločali ali naj ostanemo še v bazenih ali se umaknemo v sobe počivat pred novim dnevom smučanja, pa čeprav smo vedeli, da bomo naslednji dan znova našli mir v bazenih, naši skrivni točki sprostitve. Tako je bilo dan za dnem, dokler ni minilo čudovitih deset dni in smo se morali vrniti v kruto realnost življenja.…