Odličen dan, popolna Izola, kosilo in zaključevanje projekta

Vreme je res čisto poletno že in Izola je polna obiskovalcev. Zadnjič, ko sem bila na obali, je bila Izola tako polna, da nisem mogla naročiti dostave v studio. Nihče se ni oglašal na telefon. S prijateljem, s katerim ustvarjava glasbo, sva morala oditi do restavracije, tam naročiti hrano, počakati, da jo pripravijo in potem oditi nazaj v studio. Saj bi lahko pojedla tam kosilo, ampak potem bi nama šlo še več časa za to. In nisva ga imela ravno veliko.

Ko sem pojedla kosilo, sem šele lahko odšla v studio in začela petje. Prijatelj oziroma producent me sicer ne razume, ko pridem ob dvanajstih tja, in prva stvar, ki jo naredim, je ,da si naročim kosilo. Predvsem se mi smeji zato, ker sem suha, kot paličnjak pojem pa več kakor kdo, ki ga je še enkrat več skupaj. Tudi jaz tega ne razumem, ampak tako je. Ko sem zaključila s svojim najljubšim kosilom, ki ga ima Izola, sem bila končno sita in polna energije. Verjetno mi ta jed ne bi bila tako pri srcu, če bi jo imela pred nosom, ampak je nimam in res je odlična. Edino, kar moram paziti, je, da mi prijatelj ne poje polovice kosila, ker si nikoli ne naroči svoje, ampak ker mu tako diši vedno, vzame kakšen košček mesa na žaru. Kljub temu da je porcija mesa, ki jo dobim res velika in skoraj za dve osebi, jo lahko sama pojem, kot da bi bil to obrok za enega. Nekatere stvari ima Izola enostavne boljše, kakor so kakšne druge stvari kje drugje. Ali pa se mi zdi, da so boljše, ker je obala blizu. Tudi to je možno namreč. Če je lepo okolje, je vse drugače pravijo.

Končno sem posnela vokal, ki sem ga snemala več kot pol leta in končno lahko rečem, da je to predznanji obisk studia, preden bo moj prvi samostojni projekt zaključen. To pa vsekakor ne pomeni, da me Izola ne bo več videla, ampak ravno nasprotno.

 …