Še dobro, da je pri nas v službi potrebna delovna obutev, kajti še kako prav mi pride doma. Ne vem, kaj je s temi zimami pri nas, a pozimi imamo že kar nekaj časa sam dež namesto snega. Res zoprno, ko bi saj enkrat na zimo zapadlo ogromno snega tudi pri nas. Sedaj pa je čas korone in smo omejeni na regije, tako pri nas otroci sploh ne bodo videli letos snega, ampak samo luže in blato. Vse skupaj mi gre pošteno na živce.

Ja, pri nas v službi je potrebna delovna obutev in danes sem srečen, da je tako, ker sam si po navadi ne kupujem več zimske obutve, ker je ne potrebujem. En dan sem šel z otroki na dolg sprehod, ki je trajal skoraj tri ure. Seveda je bilo vse blatno. Če bi imel obute kakšne moje zimske čevlje, vam povem, da bi bil prav slabe volje, ker bi se mi uničevale, tako pa mi je prav prišla delovna obutev in skozi sem se tolažil, če jih bom uničil, bom v službi zaprosil za nove. Tri ure sprehoda po lužah, v mislih pa sem imel sneg, ki je zapadel po Sloveniji, kako lepo bi se lahko imeli tudi naši otroci, pa nimamo snega. Saj je skakanje po lužah tudi zanimivo, a definitivno ne vsak dan. Da vam ne povem, kakšna je bila moja delovna obutev, ko smo prišli domov, prvo sem porabil pol ure, da sem vse čevlje čistil, moja delovna obutev pa se je do ponedeljka zjutraj komaj posušila, če ne bi imel v hiši kamina se ne bi. 

Pogrešam sneg, pogrešam sankanje, čeprav sem odrasel, kaj šele otroci, resnično so prikrajšani. Če bi bil sneg, bi moja delovna obutev bila čisto primerna, prav nič umazana in tudi uničevala se ne bi, če pa imaš pol kilograma blata na njih, ko prideš s prehoda, pa je to čisto nekaj drugega.