Predstavljajte si tovarno, kjer stroji delujejo skoraj samostojno, roboti in ljudje sodelujejo, podatki pa v realnem času optimizirajo proizvodnjo.

To ni več znanstvena fantastika, to je resničnost z imenom industrija 4.0, četrta industrijska revolucija, ki spreminja naš svet dosti hitreje kot si predstavljamo. O tem sem prvič slišal pri pouku tehnike, ko nam je učitelj razlagal o tem, kako se proizvodnja razvija s pomočjo umetne inteligence in avtomatizacije. Govoril je o pametnih tovarnah, ki so povezane v omrežje in se same prilagajajo, da delujejo bolj učinkovito. Hkrati sem bil navdušen in presenečen. To je bila prihodnost, ki sem si jo vedno predstavljal. Tudi zaradi filmov. Pa sem malo pobrskal po netu. Spoznal sem, da se industrija 4.0 opira na različne tehnologije. Roboti, strojno učenje, obdelava velikih količin podatkov, 3d tiskanje in virtualna resničnost. Vse to omogoča hitrejšo in bolj prilagodljivo proizvodnjo. Primer je jasen, recimo v avtomobilski industriji lahko danes tovarne izdelujejo vozila po meri, saj pametni stroji natančno vedo kakšne dele potrebujejo in kako jih sestaviti brez zamud ali napak. Sem vprašal še očeta, ki dela v proizvodnji, kako industrija 4.0 vpliva nanj. Povedal mi je, da njihov sistem zdaj samodejno spremlja stanje strojev in jih opozori še preden pride do napake, kar pomeni manj prekinitev, manj stroškov in hitrejše delo. Zanimivo, tehnologija ne le, da izboljšuje proizvodnjo, ampak tudi zmanjšuje napake in izgube.

Pa vendar, a so vsi ti napredki vedno pozitivni? Nekateri pravijo, da bodo roboti nadomestili delovan mesta. Naš učitelj pa nam je pojasnil, da industrija 4.0 ne pomeni konca dela za ljudi, pomeni le, da se bodo poklici spremenili. Delavci bodo morali pridobiti nove digitalna znanja, da bodo lahko nadzirali in upravljali te pametne sisteme. Ko sem zaprl računalnik po dolgem popoldnevu raziskovanja sem bil navdušen nad tem, kako se svet spreminja in da industrija 4.0 ni nekaj oddaljenega.

Pa vendar, do katere meje bo šla? Kot v filmu Terminator?